Veterinarska zbornica Slovenije poslancem Odbora DZ RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila predloge veterinarske stroke k predlogu zakona v obravnavi
Na 30. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora RS je bila vabljena tudi Veterinarska zbornica Slovenije (VZbSi), ker so imeli poslanci na dnevnem redu obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali, druga obravnava. Po pooblastilu predsednika VZbSi izr. prof. dr. Ožbalta Podpečana, dr. vet. med., sta se seje Odbora DZ RS udeležila predsednik Sekcije veterinarjev praktikov VZbSi Miran Ačko, dr. vet. med. in član Upravnega odbora VZbSi mag. Marjan Tacer, dr. vet. med.
Na povezavi najdete: sklic seje, e-klop (objava gradiva, prispelega po sklicu seje)
Sejo je vodil Edvard Paulič, predsednik odbora, ki je po Poslovniku Državnega zbora otvoril sejo, uvodoma pozdravil vabljene in povedal, da je predlagateljica predloga zakona Vlada RS.
Predsedujoči je povedal, da so poslanci DZ RS s sklicem seje prejeli predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripombe Združenja oskrbnikov slovenskih zavetišč, mnenje Skupnosti občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije, mnenje Mestne občine Maribor in mnenje Mestne občine Žalec. Predsedujoči je navzoče seznanil, da so poslanci prejeli še amandmaje Poslanske skupine SD, amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC in Nova Slovenija. Pojasnil je, da je delo potekalo na osnovi pregleda amandmajev in odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na mnenje Zakonodajno-pravne službe.
(Na povezavi najdete sklic, navedeno gradivo za 30. sejo Odbora DZ RS).
Po uvodni obrazložitvi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška, je predsedujoči predal besedo predstavniku Veterinarske zbornice Slovenije Miranu Ačku, dr. vet. med., ki je članom matičnega odbora povedal:
»Veterinarska zbornica Slovenije je podala pripombe na predlog zakona. Veterinarska zbornica se s predlogi ministrstva načeloma strinja. Smo pa podali predloge, ki, na žalost, niso bili upoštevani. In sicer smo želeli – pa bom pojasnil samo ključne predloge - da se doda kot prepovedano dejanje vzreja funkcionalno nezdravih živali. Gre seveda za pasme, kar v tem trenutku ni regulirano. V trenutno veljavni različici ni člena, ki bi opredeljeval vzrejo funkcionalno zdravih živali, upoštevajoč tudi zahteve glede dobrega počutja živali. Na področju vzreje psov in mačk prihaja do tako imenovane ekstremne vzreje, torej selekcije na določen izgled, na primer potlačen gobec, sploščen hrbet, izbuljene oči, kožne gube, okrogla lobanja – do te mere, da to povzroča trpljenje živali. Do povečanega povpraševanja po tovrstnih živalih prihaja zaradi pomanjkanja osveščenosti ljudi in pomanjkanja natančnejše regulative. Z vzrejo nezdravih fenotipov in genotipov sta resno ogrožena zdravje in dobrobit živali. Te živali imajo namreč resne težave z dihanjem, očmi, kožo in naravnim vedenjem, nekatere so nezmožne gibanja, parjenja in rojevanja po naravni poti. Pojavlja se potreba po posodobitvi nekaterih vzrejnih standardov in selekcijskih kriterijev ter zakonske regulative glede tako imenovane nezdrave vzreje. Zato predlagamo, da se vzreja funkcionalno nezdravih živali obravnava kot mučenje živali in se temu ustrezno sankcionira. To je eden od naših predlogov, ki v celem postopku ni bil upoštevan. Naslednji predlog, ki smo ga tudi predlagali je, da morajo skrbniki psov in mačk zagotoviti redni letni pregled svojih živali. To utemeljujemo z dejstvom, da se velikokrat zgodi, da te živali niso ustrezno pregledane, živijo v neustreznih razmerah, s tem pa se omogoča tudi nenadzorovano širjenje zoonoz, kot so ehinokokoza in ostale parazitoze, leptospiroza. Z rednim letnim pregledom psov in mačk bi zagotovili tudi aktivno spremljanje določenih dermatofitoz, predvsem pri mačkah. Seveda bi ti pregledi imeli učinek tudi na dobrobit živali. S tem bi ozaveščali lastnike psov in mačk o aktivnem odgovornem lastništvu.
Odkrivali bi zgodnje zanemarjenosti živali v zdravstvenem in psihološkem smislu, stare poškodbe, ki so posledica pasjih bojev in pretirano rabo - to pomeni prekomerno obremenjevanje psičk s prezgodnjim in prepogostim parjenjem. Ozaveščali bi lastnike o pomenu vzreje določenih pasem, se pravi to, kar smo govorili prej, brahicefalikov. Ozaveščali bi lastnike o pomenu pravočasne sterilizacije psičk in mačk, o prednosti kastracije psov in mačkov zaradi lažjega obvladovanja živali, zmanjševanja števila živali in zmanjševanja števila neželenih kotitev.
To sta dva poglavitna predloga, za katera na Veterinarski zbornici menimo, da bi ju bilo smiselno umestiti v zakon in ju ustrezno regulirati. Načeloma pa se z vladnim predlogom Veterinarska zbornica strinja.«
V imenu Združenja mestnih občin Slovenije je stališče na Odboru DZ RS predstavil član VZbSi Marko Oman, dr. vet. med., ki je v razpravi podprl stališče VZbSi in med drugim povedal:
»Pridružujemo se vsem oziroma podpiramo vse rešitve, ki so v dobro živali, tudi tiste, ki so bile že tudi danes omenjene. Osebno tudi kot veterinar podpiram redne letne preglede živali. Namreč, vse pogosteje v zavetišča sprejemamo živali v zelo slabem zdravstvenem stanju in velikokrat je razlog nevednost lastnika; ni niti namerno ali niti ni stvar malomarnosti, pogosto je rezultat nevednosti. In mislim, da bi z rednimi letnimi pregledi tudi te manj uke skrbnike lahko spodbudili k boljši oskrbi živali in posledično manj obremenjevali zavetišča, hkrati pa seveda tudi proračune. In ja, treba se je zavedati, pojavnost različnih bolezni, ki se prenašajo na ljudi, se povečuje, to beležimo tudi v zavetiščih.«
Poslanci so razpravljali o gradivu, posameznih amandmajih in pred glasovanjem o posameznih členih dali besedo predlagatelju zakona ministru dr. Jožetu Podgoršku.
Minister dr. Podgoršek je na izvajanje predstavnika VZbSi Mirana Ačka, dr. vet. med., odgovarjal:
»Glede resnih letnih pregledov psov in mačk. Tudi ta pobuda mimogrede v letu 2019, ko je bila prva neka sprememba Zakon o zaščiti živali, ki smo jo potem skrajšali samo na uskladitev s stvarnopravnim zakonikom in s spremembo zakona, ki se je dotikalo živali v postopkih, tudi glede prenosa evropske direktive v slovenski pravni red, v tisti je bila med drugim tudi predlagana ta dikcija rednih letnih pregledov psov in mačk, vendar je ta dikcija, moram biti iskren, naletela na izjemen negativen odziv. Izjemen. Zato smo potem na koncu vendarle pustili tako kot je, torej enkrat na tri leta, tudi cepljenje mislim, da je na tri leta proti steklini sedaj obvezno in takrat so tudi ti pregledi. Nenazadnje, pa ne želim tega, res ne želim polemizirati, ampak vendarle smo se pogosto spraševali, ali je ta standard tudi pri otrocih, ki jih imamo, jih imamo na bistveno daljše časovno obdobje pri zdravnikih na rednih pregledih in zato potem nismo vztrajali pri tej dikciji, odkrito priznam, ker smo, razprava je dobesedno se primerjala z našimi najmlajšimi v tem delu, pa je težko primerjati živali in ljudi, ampak vendarle in tudi ne želim tega na ta način razlagati. Skratka na koncu smo se odločili, da vendarle ta predlog umaknemo, da ohranimo triletne preglede kot je ob cepljenju in tako naprej.«
Zaključek dela matičnega odbora je bil, da so člani matičnega delovnega telesa zaključili drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Predsednik odbora Edvard Paulič je povzel, da bodo vsi sprejeti amandmaji vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora za sejo Državnega zbora.
Vabljeni k ogledu 30. redne seje Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, parlamentarni program (2 ur 51 min. 16 s.) • 8.9.2021