Nevladniki dvomijo v izvajanje aktivacije Državnega načrta zaščite in reševanja ob poplavah ter v vlogo veterinarske stroke v njem!
Spoštovani člani.
Veterinarska zbornica Slovenije je v odprtem pismu pozvala Ministrico RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter premierja Vlade RS, da pri izbiri generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin upoštevajo najvišje strokovne in vodstvene kompetence kandidatov. Hkrati smo opozorili, da nenehne menjave vodstva potencialno negativno vplivajo na učinkovitost mreže javne veterinarske službe v času katastrofalnih poplav in morebitnim soočenjem z afriško prašičjo kugo (APK).
Obveščamo vas, da so nevladne organizacije po objavi odprtega pisma v medijih enotno prepoznale problem in razsežnosti poplav na dobrobit živali, zato so istočasno na naslove veterinarskih inštitucij poslale podobna vprašanja v katerih dvomijo o primernosti odziva veterinarske stroke na nastale razmere. Na povezavi vam prilagamo:
VSEBINA ODGOVORA VETERINARSKE STROKE:
Spoštovani,
zahvaljujemo se za vaše pismo in razmišljanja, hvala tudi za vašo vlogo aktivnega državljana in ljubitelja živali, kar je v teh težkih časih še kako pomembno.
Veterinarska stroka je s svojimi stanovskimi organizacijami in institucijami (Veterinarska zbornica Slovenije, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut in UVHVVR) že desetletja močno vpeta tako v slovensko družbo kot tudi državne sisteme zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Naloge, ki jih ob poplavah opravljajo veterinarji veterinarskih organizacij s koncesijo ter delavci UVHVVR in Nacionalnega veterinarskega inštituta, so:
-
zbiranje podatkov o poškodovanih in poginulih živalih na poplavljenem območju,
-
nujna veterinarska pomoč poškodovanim in obolelim živalim (nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za življenje živali),
-
sodelovanje pri odstranjevanju živalskih trupel,
-
poostren nadzor nad živili živalskega izvora,
-
spremljanje epizootiološke situacije.
S svojimi akcijskimi načrti, smernicami, priporočili in s sodelovanjem z državnimi institucijami pri izvajanju Državnega načrta zaščite in reševanja, veterinarska stroka aktivno in uspešno deluje pri normalizaciji razmer po katastrofalnih poplavah.
Sistem zaščite in reševanja je že v četrtek, 3. 8., cel dan opozarjal ljudi, kaj se lahko zgodi in kako naj poskrbijo zase, za živali in svojo lastnino. Kljub vsemu je ujma sredi noči prišla tako silovito, da so mnogi reševali zgolj lastna življenja. Razprava o tem, ali so bili rejci neobveščeni ali celo neosveščeni in niso poskrbeli za svoje živali in da je to celo odgovornost veterinarske stroke, ni korektna.
Veterinarji vseskozi nesebično pomagajo ljudem in živalim v stiski, se prebijajo, nekateri tudi peš, v od sveta odrezane kraje. Primerov, ki so se v teh dneh dogajali, ko se je npr. veterinar medtem ko mu je hišo zalivala reka, odzval prošnji rejca in šel pri kravi opraviti carski rez, ali pa je pomagal ogrevati podhlajene pujske, sušiti in preventivno pregledati premočene muce, zdraviti pljučnice pri premraženem govedu itd…, je nešteto. Večina dela je opravljena »pro bono« ali z minimalnimi materialnimi stroški. Veterinarsko higienska služba se vsakodnevno v težkih razmerah poskuša prebiti do poginulih živali in odstraniti trupla, ki so velikokrat že močno razpadla in zagozdena v naplavine. Res pa je, da tega, morda zaradi pomanjkanja časa in obilice dela, veterinarji ne objavljajo na socialnih omrežjih.
Na nas se že vse od začetka poplav direktno obračajo lastniki in najditelji živali, ki jim nudimo pomoč po najboljših močeh, vsi ti primeri pa so tako specifični, da jih splošno navodilo ne rešuje. Zato so dodatna navodila in razprave na socialnih omrežjih glede na to, da večina ljudi, ki so pomoč najbolj potrebovali in v takratnih razmerah ni imela niti vode niti elektrike, nepomembna. Ljudje in živali so in še potrebujejo takojšnje ukrepanje vseh strokovnih služb, kar pa je bilo do sedaj na ravni vseh podsistemov opravljeno z odliko.
Na koncu bi radi opozorili še na dejstvo, da to niso prve poplave, neurja in plazovi, ki so močno prizadele ljudi in živali v posameznih delih Slovenije. Tudi v letih 1990, 1998, 2000, 2004, 2005, 2007, 2010, 2012 in 2014 smo uspešno pomagali ljudem in živalim.
Z lepimi pozdravi in z željo, da vsak od nas opravi svoje delo pri pomoči živalim,
izr. prof. dr. Breda Jakovac Strajn,
Dekanja
izr. prof. dr. Ožbalt Podpečan,
Vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali
