Koronavirus – priporočila lastnikom ljubiteljskih vrst živali

9. 4. 2020
Koronavirus – priporočila lastnikom ljubiteljskih vrst živali

Spoštovani.

Posredujemo vam informacije Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani na temo Koronavirus – priporočila lastnikom ljubiteljskih vrst živali, ki so bile posodobljene, 9.  aprila 2020.

Lep pozdrav,

Uprava VZbSi

***

Koronavirus SARS-CoV-2 in COVID-19 


V Wuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic pri ljudeh. Pri bolnikih so izključili običajne povzročitelje dihalnih okužb in potrdili okužbo z novim virusom iz skupine koronavirusov. Okužba se je v razmeroma kratkem času razširila na različne kontinente in povzročila največjo svetovno pandemijo po španski gripi leta 1918. Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča pa COVID-19. Za bolezen so značilni: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, nahod, kašelj, pri težjih oblikah tudi oteženo dihanje in okrog 4-odstotna smrtnost. Pri približno 80-odstotkov okuženih bolezen poteka v blagi ali nezaznavni obliki. Na osnovi kliničnih znakov obolelih, okužbe z novim koronavirusom ni mogoče ločiti od ostalih povzročiteljev dihalnih obolenj, temveč je za to potrebno mikrobiološko testiranje. 

Koronavirusi (CoV) spadajo v družino Coronaviridae, genom virusa predstavlja RNK molekula. Okužbe s koronavirusi so pri ljudeh in živalih pogoste. Alfa- in beta-koronavirusi običajno okužijo sesalce, medtem ko gama- in delta-koronavirusi okužijo ptice in ribe. Koronavirus SARS-CoV-2 spada med betakoronaviruse. Med betakoronaviruse, spadata tudi SARS-CoV (koronavirus, ki povzroča sindrom akutne respiratorne stiske – SARS) in MERS-CoV (koronavirus, ki povzroča bližnjevzhodni respiratorni sindrom – MERS). SARS je izbruhnil leta 2002 na Kitajskem. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je genetsko bolj podoben SARS-CoV kot pa MERS-CoV. 

Ali koronavirus SARS-CoV-2 izvira iz živali?


SARS-CoV-2, izoliran iz ljudi, ima 96,2% enakost zaporedja nukleotidov s koronavirusom netopirjev RaTG13, ki so ga leta 2013 ugotovili pri vrsti netopirjev iz rodu Rhinolophus v provinci Yunnan na Kitajskem. Genetske primerjave SARS-CoV-2 in betakoronavirusov izoliranih iz netopirjev, kažejo na to, da predniki SARS-CoV-2  izvirajo iz koronavirusov netopirjev iz rodu Rhinolophus. Netopirji, ki pripadajo rodu Rhinolophus so zelo razširjeni v Aziji, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in v Evropi. 

Zelo verjetno je, da je bil pri prenosu SARS-CoV-2 iz živalskih rezervoarjev (netopirjev) na človeka vključen vmesni gostitelj. Opravljeno je bilo že kar nekaj raziskav o potencialnem vmesnem gostitelju, rezultati katerih pa niso dali dokončnega odgovora. 

Kako ravnati v primeru stika z živalmi in živalskimi proizvodi?


Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča splošne higienske ukrepe pri rokovanju z živimi živalmi in živalskimi proizvodi. To pomeni redno umivanje rok z milom in tekočo vodo po stiku z živalmi in živalskimi proizvodi, izogibanje dotikanju oči, nosu in ust ter posebno previdnost ob stiku z bolnimi živalmi ali termično neobdelanim živalskimi proizvodi. Priporočajo tudi izogibanje stikov s potepuškimi psi in mačkami, glodavci, pticami in netopirji. 

Standardna priporočila WHO za preprečevanje širjenja okužbe so: redno umivanje rok, pokrivanje ust in nosu med kašljanjem ali kihanjem s komolcem, izogibanje tesnemu stiku z ljudmi. Umivanje rok lahko nadomestimo z razkuževanjem, če roke niso vidno umazane. Čeprav ni dokazov, da se SARS-CoV-2 prenaša s hrano, se priporoča previdno ravnanje s surovim mesom, mlekom in živalskimi organi. Živila, ki jih uživamo surova (sadje in zelenjava), pa temeljito operemo. 

Kako ravnati z domačimi živalmi v času trajanja epidemije?

Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi, vendar bi bile za okužbo lahko dovzetne tudi posamezne vrste živali, ki živijo v tesnem stiku s človekom. Zato je potrebna posebna previdnost. Pri ravnanju z živalmi in skrbi za njih je potrebno izvajati osnovne higienske ukrepe. To vključuje redno umivanje rok pred in po ravnanju z živalmi in s hrano za živali. Potrebno se je čimbolj izogibati božanju (po vsakem božanju si je potrebno temeljito umiti roke), živali pa ne smemo objemati, ljubkovati ter si deliti hrane z njimi. Če lastnik pri svojih živalih opazi kakšne spremembe zdravstvenega stanja naj takoj pokliče svojega veterinarja.


Ali se lahko virus SARS-CoV-2 prenese od obolelega človeka na ljubiteljske vrste živali?


Na Veterinarski fakulteti smo seznanjeni s primeri okužb živali s SARS-CoV-2 in jih budno spremljamo, vendar za zdaj ni nobenih novih informacij, ki bi kazale na to, da je potrebno kakorkoli spremeniti navodila, ki jih najdete na naših spletnih straneh. Zaenkrat ni nobenih dokazov, da bi se bolezen lahko prenesla tudi nazaj z živali na človeka.
Do sedaj so bili opisani naslednji primeri prenosa virusa s človeka na žival:

  • Veterinarske službe iz Hong Konga (Kitajska) so poročale, da so odkrili dva psa, ki sta bila pozitivna na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Oba psa sta bila v tesnem stiku z obolelimi lastniki s COVID-19. Psa sta bila zdrava in nista kazala kliničnih znakov bolezni.
  • 18. marca 2020 so iz Belgije poročali o primeru mačke, ki je kazala znake obolenja dihal in je bila pozitivna na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Kot kaže je šlo za okužbo mačke s strani človeka ob zelo tesnem stalnem stiku. Zaenkrat ni nobenega poročila, da bi okužena mačka prenesla virus SARS-CoV-2 na človeka.
  • Iz živalskega vrta v Bronxu (New York) v ZDA poročajo, da so odkrili prisotnost novega koronavirusa pri malajski tigrici, ki je kazala znake obolenja dihal. Tigrica se je skoraj zagotovo okužila od oskrbnika, za katerega je bilo kasneje potrjeno, da je zbolel za boleznijo COVID-19. Oboleli ljudje s COVID-19 bi lahko okužili tudi hišne ljubljenčke, zato svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) priporoča da živali okuženih lastnikov ostajajo z lastniki v karanteni in pod veterinarskim nadzorom. 
  • Pri eksperimentalni okužbi sirijskega hrčka (Mesocricetus auratus) in dihurja (Mustela putorius furo) so ugotovili, da po okužbi z veliko količino virusa SARS-CoV-2 razvijejo klinične znake obolenja dihal in prebavil. Vse okužene živali so ozdravele, sirijski hrčki so po okužbi razvili tudi protitelesa proti virusom SARS-CoV-2. Živali obeh vrst so izločale virus in okužile neokužene živali, ki so bivale skupaj z njimi.  Rezultati teh raziskav kažejo, da se v eksperimentalnih pogojih lahko SARS-CoV-2 prenaša iz okuženih na zdrave sirijske hrčke in dihurje. 

 
Za prenos virusa z živali na človeka zaenkrat ni nobenih dokazov in po vseh znanih podatkih, domače živali ne predstavljajo tveganja za ljudi.
 

Ali se mora oseba, ki ima akutno okužbo dihal, izogibati stiku z domačimi živalmi?


Osebam, ki prebolevajo akutno okužbo dihal, svetujemo, da omejijo stike z domačimi živalmi. To pomeni, da živali ne božamo, objemamo, ljubkujemo ali si delimo hrano z njo. Živali naj okužene osebe ne ližejo. Priporočamo, da za živali skrbi druga oseba v gospodinjstvu, ki je zdrava. Če se okužena oseba ne more izogniti stiku z domačimi živalmi, naj uporablja ustrezno zaščito in si pred in po stiku z živalmi obvezno umije in razkuži roke. 

Kaj storiti z domačimi živalmi, ki so bile v stiku z osebo okuženo s koronavirusom SARS-CoV-2?


Ljudje, ki so bolni ali v karanteni zaradi možne okužbe s SARS-CoV-2, naj se, kolikor je le mogoče, izogibajo tesnim stikom z domačimi živalmi. Za domače živali naj skrbijo drugi člani gospodinjstva. Če to ni možno, naj vzdržujejo dobro higieno in če je le mogoče nosijo masko za usta in nos.  OIE priporoča, da so domače živali (sesalci) iz gospodinjstev s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 pri ljudeh, v štirinajst dnevni domači karanteni, med katero jih nadzira veterinar. Priporočajo tudi, da se te živali testira na prisotnost SARS-CoV-2.

Kaj naj z domačimi živalmi stori oseba, ki je v samoizolaciji? 


Osebam, ki so v domači karanteni oziroma samoizolaciji svetujemo, da živali obdržijo pri sebi. Živali naj se čim manj gibljejo zunaj. 

Če živite v enostanovanjski stavbi z lastnim dvoriščem in vam zdravstveno stanje to dopušča, psa odpeljite na svoje dvorišče, a le za čas opravljanja potrebe. Psov nikakor ne puščajte brez nadzora!

Če živite v večstanovanjski stavbi oziroma je vaše zdravstveno stanje slabo, psu omogočite opravljanje potrebe v stanovanju. Izberite lokacijo, kjer pes lahko opravlja potrebo – prostor, ki ga je možno očistiti in tam položite plenično podlogo ali stare rjuhe, brisače in podobno. Iztrebke odvržite v straniščno školjko. Mačk ne spuščajte ven, temveč jim opravljanje potreb zagotovite v mačjem WC-ju.

Osebam, pri katerih je bila potrjena okužba s SARS-CoV-2, svetujemo, da se izogibajo stiku z živalmi. Pri ravnanju z živalmi in skrbi za njih je potrebno izvajati osnovne higienske ukrepe. To vključuje redno umivanje rok pred in po ravnanju z živalmi in  njihovo hrano. Potrebno se je izogibati božanju, objemanju, ljubkovanju živali in deljenju hrane z živalmi. Za domače živali naj skrbijo drugi člani gospodinjstva. Če to ni možno, vzdržujte dobro higieno in nosite masko za usta in nos.

V primeru hospitalizacije lastnika naj žival ostane doma in naj zanjo poskrbijo ostali člani gospodinjstva. 

 Kaj narediti, če morate zaradi okužbe s koronavirusom v bolnišnico in imate domačo žival brez skrbnika?
Oboleli, ki ste v domači karanteni oziroma samoizolaciji in se vaše stanje poslabša do te mere, da je potrebna oskrba v bolnišnici, svojih živali NE VOZITE SAMI v zavetišče za živali. Ker se situacija izredno hitro spreminja in se razlikuje med občinami, preverite v pristojnem zavetišču ali pri drugih pristojnih organih, kako pravilno ravnati v dani situaciji v določeni občini. 

Kaj storiti v primeru, da je vaša domača žival zbolela, potem ko je bila v stiku z osebo, okuženo s koronavirusom SARS-CoV-2?


Pokličite veterinarja, da se dogovorite za obisk. NE OBISKUJTE veterinarske klinike, ne da bi se prej posvetovali s tamkajšnjim osebjem. 

Ali lahko domača žival, ki je bila v stiku z bolno osebo, prenese okužbo na druge ljudi?


Trenutno širjenje SARS-CoV-2 je posledica prenosa virusa med ljudmi. Glede na zbrane informacije, ni dokazov, da bi lahko okužene domače živali predstavljale vir okužbe za ljudi. 

Ali obstaja preventivno cepljenje za domače živali, ki preprečuje okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Ne. 

Ali lahko virus preživi v okolju?

Virus SARS-CoV-2 se lahko v okolje izloča preko ustne votline s slino, preko dihal z izdihanim zrakom in aerosolom, preko črevesnega trakta z iztrebki, preko očesnih veznic s solzami in tudi s krvjo v nekaterih fazah bolezni.

Virus SARS-CoV-2 je nekužen po 10 minutah pri temperaturi nad 56° C  ali po 5 minutah pri temperaturi nad 70° C. SARS-CoV-2 ostane kužen v kapljicah aerosola do 3 ure. Na kovinski ali plastični površini ostane virus infektiven do 4 dni, vendar koncentracija virusa močno pada.

Najučinkovitejše razkužilo so alkoholne spojine (70 - 100 % izopropanol ali 70 % etanol), ki morajo delovati najmanj 30 sekund. Druga dezinfekcijska sredstva so lahko kis za vlaganje (1 minuta), natrijev klorit (1 do 2 minuti) ali vodikov peroksid (običajno 2 minuti).

Običajne spojine, ki se uporabljajo za razkuževanje v veterinarski medicini, kot so 7,5 % povidon-jod ali 0,05 % klorheksidin inaktivirajo virus v 5 minutah.

Več o postopku čiščenja domačih prostorov na naslednji povezavi.

Kako skrbeti za čistočo domačih živali?


Več o skrbi za čistočo domačih živali in postopku čiščenja domačih prostorov na naslednji povezavi.

Skrb za žival, kot npr. konji, v drugi občini


Tudi v prihodnje boste lahko skrbeli za svojo žival, tudi če jo imate nastanjeno v drugi občini, saj gre za nujno oskrbo živali, kar Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin dovoljuje. Vir
 
(povzeto po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in World Small Animal Veterinary Association (WSAVA))
 
Vsa morebitna vprašanja glede novega koronavirusa SARS-CoV-2 in domačih ali divjih živali pošljite na elektronski naslov koronavet.vf@vf.uni-lj.si. Na vprašanja vam bomo odgovorili v najkrajšem možnem času.