KODEKS DOBRE VETERINARSKE PRAKSE
(besedilo ni recenzirano) 

(Originalni tekst Code of Good veterinary Practice lahko v angleškem jeziku preberete na internetnem naslovu FVE: http://www.fve.org  Papers, Certification/ Good Veterinary Practice)

1. UVOD

Veterinarji igrajo pomembno vlogo pri zaščiti zdravja živali in njihove dobrobiti, varovanju javnega zdravja, kakor tudi v čuvanju okolja in na tak način nudijo res širok spekter storitev v dobro živali in ljudi. Kodeks dobre veterinarske prakse (v nadaljnjem tekstu KDVP) predstavlja osnovo veterinarske etike, ki velja v Evropi in opredeljeje principe obnašanja, kot tudi pogoje sistema kvalitetnega vodenja veterinarske organizacije, ki morajo delovati : 
1. v smislu izboljšanja sposobnosti nuditi kvalitetno uslugo v skladu: 
a. z veljavno nacionalno zakonodajo, 
b. z veljavnim etičnim kodeksom, 
c. z zahtevami in potrebami pacijenta in lastnika, 
d. s principi etike, ki so odvisne od storitve, ki jo nudimo živali ali klientu. 
2. morajo predstavljati sposobnost nuditi takšne storitve in usluge, ki so vedno v skladu s potrebami lastnika in veljavno zakonodajo.

Uveljavitev KDVP mora bit povsem prostovoljna. Določila tega kodeksa so napisana tako, da jih lahko uporabimo v katerikoli veterinarski organizaciji, ne glede na velikost in področje, kjer deluje. Če se kateri od standardov in zahtev tega kodeksa v kakšni veterinarski organizaciji ne more uporabljati, bodisi zaradi narave dela in oblike servisa, ki ga nudi, se to šteje kot izjema. Takšne izjeme se nikoli ne smejo pokazati na sposobnosti ali odgovornosti veterinarske organizacije, da mora nuditi najboljši možen servis, ki je v skladu z etičnim kodeksom in veljavno nacionalno veterinarsko zakonodajo, kakor tudi s principi dobrega profesionalnega obnašanja, ki pritiče delavcem in organizacijam v veterinarski stroki. Ta kodeks predstavlja samo osnovna pravila in principe obnašanja profesionalcev v stroki. V vsaki državi ima profesionalno združenje pravico in dolžnost predpisati dodatne pogoje, ki lahko predpisuje specifične strožje pogoje, ki jih predpiše stroka na različnih področjih veterinarske službe. Kodeks je bil pripravljen pod pokroviteljstvom Federacije Veterinarjev Evrope (FVE). Pripravljali so ga veterinarji za veterinarje in predstavlja osnovo Evropskega standarda obnašanja za veterinarke organizacije. KDVP mora služiti kot osnova za vse članice FVE pri pripravi nacionalnega kodeksa dobre veterinarske prakse, tu pa lahko implementira tudi strožje in specifične standarde za posamezno državo. Kodeks je narejen tako, da predstavlja dobro osnovo za vzpostavljanje sistema standarda ISO 9001 - 2000, zato so vsi pojmi tega kodeksa povzeti po standardu ISO 9000, verzija 2000. Določila tega kodeksa so v skaldu z evropskimi direktivami in regulativo veljavno v veterini, vendar ne nadomeščajo nacionalne zakonodaje in predpisov. FVE se obveže, da bo vsaj vsakih 5 let pripravilo novo izpopolnjeno verzijo kodeksa, kar pa ne preprečuje nacionalnim organizacijam, da take novelacije ne izvedejo sami. Ravno zaradi tega je integralni del tega kodeksa tudi težnja po nenehnem izboljševanju.

2. EVROPSKI KODEKS VETERINARSKE ETIKE, PRINCIPI PROFESIONALNEGA OBNAŠANJA 

Veterinarsjke organizacije, ki žele uveljaviti določila tega Kodeksa dobre veterinarske prakse, morajo zagotoviti, da se člani celotne ali dela stroke in posameznih veterinarskih organizacij ravajo v skladu z določili tega poglavja. Zahteve tega poglavja niso v nasprotju z nacionalnimi etičnimi principi profesionalnega obnašanja, ki jih mora vsak član slovenske Veterinarske zbornice upoštevati in uveljavljati v praksi.

2.a. Veterinarji in živali

· Veterinarji si morajo prizadevati, da zagotovijo varnost za zdravje in poskrbijo za dobrobit živali, za katere so prevzeli skrb in to ne glede na področje v veterinarski stroki, kjer so dejavni. 
· Veterinarji morajo pri svojem delu vedno upoštevati pet osnovnih pravic dobrobiti živali, ki so: 
-  Pravica do hrane in pitne vode, 
-  Pravica do zaščite pred bolečino, varovanja pred poškodbo in boleznijo, 
-  Pravica do zaščite pred strahom in stresom, 
-  Pravica do svobodnega izražanja normalnega obnašanja, 
-  Pravica do bivanja v primernih pogojih. 
-  Če pri svojem delu naleti na kršenje pravil dobrobiti živali, mora veterinar posredovati pri lastniku živali in poskušati narediti vse, da se neskladnost z zakonodajo in osnovnimi principi odstrani, 
· Veterinarji morajo obdelovati vse živali s primernim spoštovanjem.

2.b. Veterinarji in stranke

· Dolžnost veterinarjev je, da skrbijo za dobre odnose med lastniki živali in živalmi,  
· Pri svojem delu morajo težiti za tem, da jim bodo lastniki živali, ki so obenem stranke, zaupale in to z načinom poštene in odprte komunikacije in popolnega informiranja o poteku postopkov, ki se odvijajo na njihovih živalih,  
· Dolžnost veterinarjev je, da v največji možni meri upoštevajo strankine poglede na postopke in da vedno upoštevajo zasebnost stranke,  
· V primeru pritožb morajo odgovarjati hitro, popolno in z mero spoštovanja do stranke,  
· Veterinarji se morajo zavedati, da so zahteve in potrebe strank različne.

2.c. Veterinarji in veterinarska stroka

· Veterinarji morajo poznati veljavno zakonodajo s področja veterinarstva in določila etičnega kodeksa v odnosu do drugih veterinarjev, kot tudi do drugih članov, ki delujejo v veterinarski stroki, 
· Veterinarji morajo skrbeti za to, da stroka ne bo prišla po nepotrebnem na slab glas, 
· Veterinarji morajo skrbeti za dobre strokovne odnose med kolegi, 
Dolžnost vsakeka člana veterinarske stroke je, da zagotavlja in vzdržuje zaupanje v veterinarske certifikate, 
· Vsak veterinar mora skrbeti za stalno strokovno izpopolnjevanje na svojem področju delovanja,  
· Veterinarji, ki opravljajo delo za tretjo stranko ali drugega veterinarja, morajo vedno skrbeti, da ne pride do konflikta interesov in nikoli ne smejo izkoristiti takšne usluge za to, da bi širili krog svojih strank ali da pridobe osebno korist. Če stranka zahteva, da se na njegovi živali v primeru referenčnega posega opravi še kakšen drug poseg, razen dogovorjenega, mora o tem seznaniti veterinarja, ki je stranko ali žival napotil in mora poskušati za dodatni poseg pridobiti soglasje stalnega veterinarja. 

2.d. Veterinarji in medicinski proizvodi

· Veterinarji morajo poznati in razumeti zakonska določila v povezavi z zakonskimi predpisi o predpisovanju, skladiščenju, uporabi, nabavi in uničevanju in odstranjevanju veterinarskih medicinskih pripomočkov, 
· V primeru pojave kakršnega koli odstopanja pri nabavi in uporabi medicinskih pripomočkov, mora veterinar takšen pojav prijaviti in obdelati v skladu s splošnimi principi in zahtevami pravil farmakovigilance. Ti postopki morajo vključevati tudi: 
- Prijavljanje odstopanj nosilcu marketinških pravic in pristojni veterinarski oblasti v roku 15 dni, 
- V organizaciji, kjer se dela z veterinarskimi medicinskimi sredstvi in pripomočki, mora biti ves čas na voljo tako kontaktna številka nosilca marketinških pravic, kot pristojne veterinarske oblasti, 
- V organizaciji morajo biti na voljo relevantni obrazci za poročanje spremenjenega načina delovanja ali odstopanja v delovanju, ki jih morajo založiti pristojni organi veterinarske oblasti. V primeru, da pristojna veterinarska oblast ni izdelala takšnih obrazcev, jih lahko oblikuje veterinarska organizacija sama , kjer bodo navedeni vsi potrebni podatki o delovanju in spremembah ali odstopanju od standardov.

2.e. Veterinarji in njihovo osebje

· Veterinarji morajo upoštevati vso relevantno zakonodajo s področja zaposlovanja, ki velja tako za delodajalce, delojemalce in lastnike, 
· Veterinarji in njihovi zaposleni morajo biti za svoje delo zavarovani za primer strokovne napake, kot tudi za primer poškodbe tretje osebe,
· Veterinarji si morajo prizadevati za stalno izboljševanje medsebojnih odnosov, kakor tudi za omogočanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja vsemu osebju, ki ga pri svojem delu uporabljajo, 
· Vsi člani veterinarske organizacije morajo skrbeti za urejen in dostojen videz.

2.f. Veterinarji - varnost in zaščita zdravja pri delu

Veterinarji morajo skrbeti za varnost, zdravje in dobrobit osebja, ki delajo z njimi in za njih, njihovih pacijentov in lastnikov in sicer s pomočjo: 
  - Operativnih navodil za uporabo priprav, objektov in sredstev za delo, 
  - Opozoril zaradi nevarnosti padca, spotikanja in padcev (nevarnosti na mokrih pohodnih površinah, stopnicah, neravnih površinah itd.) 
  - Zaščita pred požarom (navodila v primeru požara, rokovanje z gasilnimi pripravami itd.) 
  - Navodila o uporabi opreme za delo (pravilna uporaba), 
  - Navodila o uporabi nevarnih substanc in priprav (rentgeni, plini za anestezijo, nevarni medicinski pripravki), 
  - Pregled možnih profesionalnih bolezni. Zaradi tega je veterinar odgovoren, da sprejme vse ukrepe in prepreči, da bi njegovo osebje, stranke ali pacijenti bili izpostavljeni nepotrebnim učinkom delovnega okolja in to na takšen način, da skrbi za: 
               - varnost prostorov, - dostopnost do sredstev za prvo pomoč, 
               - izobraževanju svojega osebja o ukrepih za varnost pri delu, 
               - spoznavanju osebja z ukrepi potrebnimi za evakuacijo v primeru požara v delovnih prostorih, 
               - opremljanje veterinarjev in osebja z zaščitno delovno obleko, 
               - spoznavanje vseh sodelujočih v procesu dela o potencialnih nevarnostih.

2.g. Veterinarji in javno zdravje

· Veterinarji morajo težiti k temu, da bodo pri svojem delu vedno zagotavljali najboljše za varovanje javnega zdravja,  
· Veterinarji so vedno, kadar imajo za to možnost izobraževati svoje stranke o vseh ukrepih, ki so potrebni za največje možno zmanjšanje rizika ogrožanja javnega zdravja, da bi se na čim bolj zmanjšal rizik prenosa posebno nevarnih kužnih bolezni, kontaminacija hrane s specifičnimi patogenimi mikroorganizmi v živilih, odstranila možnost prisotnosti ostankov zdravil, kontaminentov in drugih zaviralnih substanc v hrani, kot tudi zmanjšal možnost kontaminacije z biološkimi in kemijskimi agensi, kot tudi povzročanja rezistence na zdravila in protimikrobna sredsva, 
· Veterinarji morajo tudi vplivati na znanje in zavest lastnikov živali o nevarnostih prenosa živalskih bolezni in možnimi vplivi na javno zdravstvo.

2.h. Veterinarji in okolje v katerem živijo in delujejo

· Veterinar si mora vedno prizadevati za zmanjšanje polucije okolja na ta način, da ne onesnažuje okolja s svojimi odpadki, ki jih proizvaja s svojim delom. Vedno mora skušati uporabljati za svoje delo proizvode in pripomočke, ki prihajajo iz recikliranih surovin, kot tudi morajo poskrbeti za primerno odstranjevanje vseh odpadkov, ki pri delu nastajajo,  
· Veterinarji si morajo prizadevati, da zaradi najmanjšega onesnaževanja okolice uporabljajo sredstva za dezinficiranje, medicinske proizvode in druge kemikalije pravilno in v najmanjših potrebnih koncentracijah,  
· Veterinarji morajo odgovorno in racionalno uporabljati vodne vire in električno energijo, 
· Pri svojem delu morajo skrbeti za recikliranje svojih odpadkov in za ločeno zbiranje vse vrste odpadkov, 
· Prizadevati si morajo, da tudi njihove stranke skrbijo za varen in primeren način odlaganja veterinarskih odpadkov.

2.i. Veterinarji in odgovorna veterinarska oblast                     nazaj na začetek

· Veterinarji morajo poskušati ohranjevati dobre odnose s pristojnimi veterinarskimi oblasti,
· Veterinarske oblasti morajo skrbeti za korekten in profesionalen odnos do ostalih veterinarjev in ne smejo poskušati zlorabiti svojega položaja, 
· Veterinarji morajo izvrševati naloge javnega značaja, za katere jih pooblaščajo veterinarske oblasti, hitro in v skladu z navodili in veljavno zakonodajo, 
· Ko veterinarji opravljajo dela javnega značaja, za katere jih pooblasti veterinarska oblast, morajo skrbeti, da ne pride do navzkrižja interesov, prav tako pa takšnih del ne smejo uporabljati za to, da bi vplivali na stranke in poskušali pridobiti osebne koristi, 
· Če veterinar pri svojem delu na javnem sektorju, ki mu ga je naložila kompetentna vrhovna veterinarska oblast naleti na primer, ko stranka zahteva od njega dodatna opravila, ki niso v skladu z navodili, mora o tem takoj obvestiti kompetentno veterinarsko oblast in od nje pridobiti dodatno soglasje.

3. SISTEM NADZORA KVALITETE UPRAVLJANJA V VETERINARSKIH ORGANIZACIJAH 

To poglavje Kodeksa dobre veterinarske prakse govori o sistemih zagotavljanja kvalitete upravljanja, ki mora pomagati veterinarskim organizacijam, da poslujejo po sistemih, ki bodo zagotavljali izboljšanje kvalitete uslug, stimulirala veterinarske organizacije, da bodo analizirali komentarje in zahteve strank in da definirajo in kontrolirajo vse aktivnosti, ki bodo pripomogle k izboljšanju ponujenih storitev, ki so na voljo strankam.

3.a. Splošne pogoji

Veterinarska organizacija mora: 
·  Identificirati svoj proces dela in ga jasno aplicirati znotraj svoje organizacije, 
·  Natančno določiti vrstni red in interakcije znotraj delovnega procesa,    
·   Določiti kriterije in metode, ki so nujne za to, da bodo postopki in njihova kontrola uspešni, 
·  Omogočiti dostopnost sredstev in informacij , ki so potrebni za podpiranje postopkov in nadzorom nad njimi, 
·  Nadzor, ukrepi in analiza vseh teh procesov dela, 
·  Stalno izboljševanje vseh procesov dela. 
Sistem kvalitete upravljanja mora biti definiran, dokumentiran, uveljavljan, ponovno proučen, kontroliran in v procesu nenehnega izboljševanja. 
- vse kar je zapisano, zabeleženo in poročano mora biti protokolirano, 
- vse kar je ponovno analizirano, ocenjeno in je predmet nenehnega izboljševanja,mora biti predmet stalne ponovne kontrole, 
- vse kar se spremeni mora biti zabeleženo, prav tako vsa ažuriranja, kar lahko ima za posledico modifikacijo delovnega procesa. Vse spremembe morajo biti na koncu kontrolirane.

3.b. Zahtevana dokumentacija pri kontroli upravljanja 

Kontrola kvalitete upravljanja mora vključevati: 
· Dekleracijo upravitelja družbe, ki izraža zavezo k kvaliteti in stalnemu izboljševanju, 
· Uporaben priročnik o načinu dela v postopkih upravljanja (zapisano, dokumentirano in ažurirano), ki mora vključevati tudi dokumentacijo sistema kvalitetnega upravljanja, kakor tudi dober opis vseh delovnih procesov in njihove interakcije, 
· Zapis vseh postopkov, ki se nanašajo na vse delovne procese v veterinarski organizaciji in vplivajo na kvaliteto veterinarskih uslug, 
· Vse dokumente, ki zagotavljajo planiranje, izvajanje in učinkovito kontroliranje delovnih in upravljalskih procesov. 
Stopnja zahtevnosti dokumentacije, ki jo uporabljamo za kvalitetno upravljanje veterinarske organizacije je odvisna od obsega in aktivnosti dela. Dokumentacija je lahko v kakršni koli obliki in podprta v različnih okoljih. 
Vsa dokumenatcija, ki opredeljuje kvalitetno upravljanje veterinarske organizacije naj bo: 
·  Potrjena in datirana pred javno predstavitvijo in podpisana od osebe, ki nosi odgovornost, 
·  Distribuirana pravim osebam v skladu s popisom osebja za katero je relevantna, 
·  Ponovno pregledana, analizirana in ažurirana dokumentacija,v skladu z napisanim postopkom in seveda vedno znova kontrolirani postopki, 
·  Dokumenatcija o načinih in postopkih upravljanja mora biti vedno dosegljiva, razumljiva in dostopna na mestih, kjer se uporablja. Dokumentacija, ki opredeljuje kvaliteto upravljanja mora biti jasno definirana, primerljiva, preiskušena, kontrolirana in stalno dopolnjujoča in spremenljiva. 
Vsi dokumenti, ki prihajajo od zunaj (veljavna zakonska regulativa, kodeksi, pravila, navodila) morajo biti identificirani, dostopni in njihova kontrola mora biti vedno zagotovljena. Vsa dokumentacija, ki ni več v uporabi mora bit odstranjena, vendar arhivirana na predpisan in jasen način, da ne bi prišlo do zamenjave. Vse zapisnike je potrebno čuvati na predpisan način vsaj toliko časa, kot je predpisano z zakonom in drugimi postopki. Zapisniki morajo ostati čitljivi, enostavni za identifikacijo in iskanje. 

3.c. Odgovornost upravljalcev veterinarske organizacije 

Upravljalci so dolžni skrbeti za politiko izboljševanja kvalitete dela in upravljalskih postopkov, ki mora vključevati osebje organizacije, kjer se uporablja. Politika kvalitetnega upravljanja mora vključevati tudi navajanje strateških smeri organizacije v prihodnosti in mora skrbeti za to, da bo vključevala in zadovoljevala interese in želje strank in pacijentov, kot seveda tudi vsa zakonska določila. Upravljalci morajo skrbeti za to, da bodo vsi sprejeti ukrepi vedno poskusili zagotoviti izboljšanje in uspeh.

3.C.a. Upravljalci morajo zagotavljati izvajanja kvalitete upravljanja s planiranjem in dokumentiranjem vseh procesov na dosleden način
· Politika kvalitetnega upravljanja veterinarskih organizacij mora služiti za dobrobit stranke (izboljševanje usluge in zadovoljstva stranke, skrite potrebe in želje, konkurenčnost), vendar tudi v korist organizacije v smislu izboljšanja efektivnosti in kvalitete, 
· Potrebno je natančno opredeliti pomembnost in možnost doseganja posameznih ciljev kvalitetnega upravljanja, 
· Vse aktivnosti, ki jih opravljamo za doseganje ciljev kvalitetnega upravljanja morajo biti natančno definirane in predhodno planirane, 
· Vedno moramo upoštevati potrebna in razpoložljiva sredstva(finančna, materialna in kadrovska). 
nazaj na začetek

3.C.b. V upravljanju moramo biti usmerjeni h stranki                               
· Potrebno je nenehoma težiti k temu, da se pridobivajo nove stranke in zainteresirani posamezniki, da bi ugotovili kakšne so njihove potrebe po naših uslugah, 
· Vse pridobljene podatke moramo objaviti, o njih razpravljati in jih sprejeti znotraj veterinarske orgnizacije. 

3.C.c. Opredeliti je potrebno načine notranje komunikacije v organizaciji
· Upravljalci znotraj organizacije morajo o politiki kvalitetnega upravljanja in kvalitetnih uslug seznaniti zaposlene,  
· Upravljalci morajo vedno biti za vzgled, 
· Upravljalci morajo vedno prepoznavati trud in prizadevnost zaposlenih. 

3.C.d. Odgovornost in pooblastila vsakega posameznika v kolektivu morajo biti jasno opredeljeni 
· Postaviti je potrebno organizacijsko shemo organizacije, 
· Vsak posameznik mora biti seznanjen s svojimi pravicami in dolžnostmi pri delu, 
· Upravljalci morajo zadolžiti osebo, ki bo v organizaciji odgovorna za področje kvalitete dela, ki mora imeti tudi pooblastila, da v nujnih primerih samostojno ukrepa. 

3.C.e. Doseganje vseh zastavljenih ciljev organizacije je potrebno ocenjevati in ponovno preverjati v naprej planiranih intervalih. 
· Dosežene cilje je potrebno ponovno ovrednotiti, vendar je za tako ocenjevanje potrebno preveriti podatke notranjih pregledov in kontrol, podatke, ki so bili pridobljeni od strank, rezultate analiz in nesoglasne izjave in do sedaj objavljene analize.

3.D. Odgovornost upravljalcev 

Vedno je potrebno izboljševati strategijo organizacije (proučevanje postopkov, proučevanje upravljalcev) 

3.D.a. Veterinarska organizacija mora pri upravljanju skrbeti za smotrno in optimalno izkoriščanje vseh človeških potencialov, ki so na voljo: 
· Organizacija je dolžna ustvariti efektivno strategijo upravljanja s človeškimi potenciali, vendar mora pri tem upoštevati veljavne predpise, ocenjevati sposobnost posameznikov za delo, potrebe za zamenjave in seveda pravilno oceniti osebno kompetentnost. 
· Vsako delo znotraj organizacije mora biti opisano in opredeljeno. 
· Kadar zaposlujemo nove delavce, moramo vedno težiti za tem, da bodo novinci kvalificirani, da izpolnjujejo vse pogoje strokovnosti in da profesionalno sprejemajo vsa pravila, ki so v povezavi z njihovim delovnim mestom. 
· Novemu, kot staremu kadru moramo znotraj organizacije nuditi možnost stalnega strokovnega izobraževanja. 
· Izboljševanje znanja in sposobnosti zaposlenih moramo vzpodbujati s programi stalnega strokovnega izobraževanja in občasnimi preverjnji novo pridobljenih znanj, tako sistemsko, kot individualno v veterinarski organizaciji. 
· Vse dokumente o zaposlenem mora hraniti delovna organizacija in mora pri tem poskušati slediti vsem zakonskim zahtevam(pogodba o zaposlitvi, opis dela, dokazili o strokovnosti, strokovna izpopolnjevanja in ocene znanja). 

3. D.b. Organizacija mora skrbeti za učinkovito izrabo upravljanja z vsemi materialnimi viri 

3. D.b.1. Prostori in okolje 
· Prostori in okolje morajo izpolnjevati zahteve in pogoje za dobro in učinkovito delovanje veterinarske organizacije, v skladu z veljavnimi predpisi v državi. 
· Vsaka organizacija mora imeti javno razstavljen plan delovne organizacije in okolja, kakor tudi opredeliti njihovo namembnost. 
· Na voljo mora biti plan varovanja, načrt vzdrževanja notranjih prostorov in okolja. 
· Vsako čiščenje in dezinfekcija delovnih prostorov in okolice morajo biti vnaprej planirani, dokumentirani in izpeljani v skladu z vsemi pravili vzdrževanja splošne in posebne higijene. 
· Vsi prostori in okolica in njihova uporaba morajo biti dokumentirani, ocenjevani in ponovno preverjeni v planiranih presledkih. 

3.D.b.2. Oprema - premična in nepremična 
· Oprema, ki jo ima posamezna organizacija na voljo mora ustrezati potrebam in aktivnostim posamezne organizacije, kot tudi njeno usklajenost z veljavnimi predpisi. 
· Na voljo mora biti spisek opreme in njena natančna specifikacija. 
· Oprema mora biti vzdrževana in kalibrirana v skladu z zahtevami in dokumentacijo. 
· Vsako čiščenje opreme mora biti planirano, dokumentirano in mora biti v skladu s splošnimi higienskimi principi. 
· Vsa oprema in navodila o uporabi morajo biti dokumentirani, ocenjevani in ponovno preverjeni v planiranih presledkih. 

3.D.b.3. Postopki zaščite 
-  Uporabljati moramo učinkovit sistem hranjenja dokumentacije strank in pacijentov, kot tudi vseh spremnih dokumentov. 
-  Na voljo mora biti datoteka vseh informacij, ki so vezane na tekočo strokovno dokumentacijo. 
-  Čiščenje, dezinfekcija in sterilizacija morajo biti organizirani v skladu z vrstami storitev, ki jih veterinarska organizacija nudi na trgu. Postoki morajo biti v skladu s predpisi in vsemi pravili splošne higiene. 
-  Odlaganje splošnih in specijalnih odpadkov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi predpisi. 
-  Vedno moramo uveljaviti primerne postopke in ukrepe varnosti pri delu. 
-  Vsi postopki zaščite in njihove uporabe morajo biti dokumentirani, ocenjeni in ponovno preverjeni v planiranih presledkih.                                                                       

nazaj na začetek  

 3.D.c. Veterinarska organizacija mora uveljaviti učinkovito upravljanje delovnega okolja 
· Vse postopke, ki skrbijo za varnost pred ognjem, elektičnim udarom, radijacijo, nevarnimi proizvodi, ki jih uporabljamo, nevarnost poklicnih bolezni, moramo v organizaciji predvideti in jih tudi spoštovati. 
· Pogoje dela moramo vedno ponovno ocenjevati v vnaprej določenih planiranih presledkih. 
· Izvedena mora biti objektivna ocene zadovoljstva zaposlenih, ki jo tudi dokumentiramo. 
· Delovno okolje in njegova izraba morajo biti dokumentirani, ocenjeni in ponovno preučeniv vnaprej določenih presledkih.

3.E. Izvajanje uslug

Veterinarske storitve vključujejo mnoge med seboj povezane aktivnosti. Njihova identifikacija, kot tudi dojemanje njihove medsebojne povezanosti, omogočajo vsem v procesu dela izboljševanje in povečujejo učinkovitost dela in izvajanja storitev.

3.E.a. Veterinarska organizacija mora definirati svoje storitve. 
V organizaciji moramo identificirati posamezne procese pri opravljanju veterinarskih storitev. Njihova medsebojna povezanost mora biti definirana. 

3.E.b. Potrebno je medsebojno komuniciranje s strankami 
· Organizacija mora identificirati zahteve strank. 
· Organizacija mora upoštevati veljavne zakonske predpise. 
· Organizacija mora informirati stranke (informativne brošure, sistem odgovorov na pozive strank). 
· Organizacija mora imeti na voljo knjigo pritožb strank. 

3.E.c. Veterinarska organizacija mora imeti na voljo dokumentacijo o vseh svojih postopkih
· Za vsak postopek dela morajo biti opredeljena vsa potrebna sredstva (material, oprema, potrošna sredstva, medicinski proizvodi).  
· Opredeliti je potrebno odgovornost za vsak postopek.  
· Na voljo morajo biti standardni operativni postopki in delovna navodila. 
Za vsako delo morajo biti opredeljeni indikatorji uspešnosti. 

3.E.d. Veterinarska organizacija mora natančno in dosledno ravnati s svojo horizontalno dokumentacijo 
(dokumentacija o strankah in pacijentih, predpisani postopki v normalnih vsakodnevnih okoliščinah, medicinski proizvodi, potrošna sredstva, recepti, certifikati). 

3.E.d.1. Dokumentacija o strankah 
· Podatki o strankah morajo biti shranjeni natančno, čitljivo in razumljivo in v skladu z veljavno zakonodajo za vsako stranko. 
· Zagotovljena mora biti tajnost podatkov. 
· Podatki morajo biti dobro urejeni in organizirani in vedno dostopni.
· Razlogi konsultacij in izsledke predhodnih ocen moramo v organizaciji dokumentirati in jih hraniti v spremnih datotekah. 
· Dokumentacija o strankah, ki je na voljo, mora biti zložena po kronološkem zaporedju.  
· Vse dodatne in specialistične preiskave in rezultati morajo biti priloženi k osnovni dokumentaciji posamezne stranke, oziroma pacijenta. 
· Prav tako mora biti skupno dostopna administrativna informacija o strankah (neplačani računi, odloženi računi, pritožbe ….).

3.E.d.2. Postopki reševanja posebnih primerov 
· Veterinarske organizacije morajo imeti organizirano stalno službo za sprejem strank. V primeru, da to ni mogoče, je potrebno organizirati prenos strank v drugo organizacijo, ki zadovolji potrebe in želje stranke. V takšnem primeru morajo biti informacije o drugi organizaciji jasne in dostopne v vseh sredstvih komunikacij. 
· Vsaka komunikacija mora biti izvedena hitro in prijazno do stranke. 
· Vedno moramo imeti postavljeno prioriteto posameznih nujnih primerov. 
· V primeru, da organizacija ni kompetentna za izvajanje uslug, ki so potrebne stranki in pacijentu, mora omogočiti prenos stranke oziroma pacijenta k drugemu veterinarju.  
· Potrebno je jasno in pravilno podati mnenje o posameznem pacijentu in o tem obvestiti lastnika. 
· Stranka mora biti informirana o vseh postopkih in možnostih, riziku in tudi predvidenih stroških posegov. Stranka mora dati za vsak poseg predhodno soglasje. 
· Organizacija mora informirati stranke o svojem ceniku in ga mora dosledno uporabljati. 
· Računi, ki jih delavci organizacije izdajajo morajo biti pregledni in jasni, ter morajo opredeljevati vse, kar smo pri posegu uporabili. 
· Specifične potrebe in zahteve pacijenta je potrebno predhodno identificirati in poskušati dosledno zadovoljiti.  
· Zagotoviti moramo kontinuiranost naših uslug. 

3.E.d.3.Medicinski proizvodi in potrošna sredstva  
· Vsaka veterinarska organizacija, ki ima zaloge medicinskih proizvodov in potrošnih sredstev mora natančno voditi dokumentacijo, ki bo zagotavljala, da bodo vsi proizvodi, ki bodo naročeni, sprejeti, vskladiščeni, dokumentirani, izdani, predpisani in uničeni v skladu z zakonskimi predpisi in priporočili proizvajalca. · 
· Vedeti moramo, koliko medicinskih sredstev in potrošnega materiala imamo na zalogi in koliko teh sredstev in materiala je vedno nujno imeti na zalogi. · 
· Vedno je potrebno imeti nadzor nad zalogami in jih pravilno dokumentirati. · 
· Redno je potrebno kontrolirati rok trajanja, dovoljen čas uporabe in splošno stanje medicinskih proizvodov in potrošnega materiala. Dokumenatcija mora biti dostopna, pregledna in primerno arhivirana. · 
· Proizvode in dobavitelje izbiramo na podlagi predhodno definiranih kriterijev kvalitete. 

3.E.d.4. Recepti  
· Recepte je potrebno pisati natančno, razumljivo in v skladu z veljavnimi predpisi. 
· Medicinske proizvode lahko predpišemo, izdamo ali uporabimo samo na podlagi predhodno postavljene diagnoze, ki je narejena na podlagi kliničnega pregleda ali pregleda reprezentativnega vzorca populacije. 
· Prej navedeno ni nujno potrebno za nekatera zdravila, ki se uporabljajo na objektih strank, kjer imajo veterinarji trajen dogovor s stranko, ki pa mora kljub vsemu vedno narediti pisni protokol o načinu uporabe, s katerim med drugim prevzema odgovornost, in za rutinske preventivne antiparazitske terapije. 
· Recepte moramo evidentirati tako, da je z njihovim branjem mogoče priti na sled zdravilu in storitvam, ki jih je bila stranka deležna. 
· Stranke je potrebno seznaniti o vseh rizikih in mogočih stranskih učinkih uporabe predpisanih zdravil. 
· Ocena koristi in mogočih škod ter cena posameznih terapevtskih sredstev mora biti predhodno posredovana stranki. 

3.E.d.5. Certifikati  
· Certifikate vedno izdajamo za določene namene in jih je vedno potrebno priznati kot uradni dokument pristojnega organa. 
· Potrebno je narediti vse, da se ohrani in zagotovi verodostojnost certifikata. 
· Certifikati morajo biti napisani natančno, razumljivo in morajo biti zaščiteni v skladu z veljavno zakonodajo. 
· Standardni certifikati, ki jih predpisuje zakon se lahko uporabljajo samo tam, kjer je to nujno potrebno.  
· Vedno je potrebno zagotoviti sledljivost in pravilno arhiviranje certifikatov. 

3.E.e. Veterinarska organizacija mora kontrolirati vso opremo za merjenje in preiskovanje, ki jo pri svojem delu uporablja  
· Vedno moramo imeti kompletno listo vse opreme za merjenje in preiskovanje. 
· Vsa takšna oprema mora biti redno vzdrževana, kontrolirana in umerjena. 

3.E.f. Veterinarska organizacija mora občasno ocenjevati in proučevati svoje standardne postopke in jih ponovno preučevati 
· Vsi postopki morajo biti ponovno ocenjeni in nadzorovani. 
· Vsaka komunikacija s strankami se mora vedno znova ocenjevati in nadzorovati. 
· Vsa dokumentacija o postopkih mora biti redno kontrolirana in ponovno proučena. · Podatki in informacije, ki so povezane z različnimi postopki in njihova realizacija mora biti vedno znova kontrolirana in ponovno pregledana.

3.F. Meritve, analize in izboljšave 

3.F.a. Organizacija mora ugotoviti, zbrati in analizirati vse podatke o svojih storitvah in pri tem ocenjevati njihovo relevantnost in učinkovitost 
· Potrebno je planirati, realizirati in analizirati vse postopke, ki vodijo k večjemu zadovoljstvu strank in zaposlenih. 
· Vse pritožbe strank moramo zbirati in jih primerno obdelati. 
· Vedno je potrebna notranja kontrola, ki jo je potrebno planirati, izvajati in analizirati. 
· Vsi postopki se morajo biti skrbno planiranti, obdelani in analizirani.  
· Vse podatke, ki so povezani z kontrolo opreme za merjenje in preiskovanje moramo zbirati in analizirati.
· Posebej moramo zbirati in analizirati podatke, ki smo jih pridobili zaradi neusklajenosti postopkov in proizvodov. 

3.F.b.Veterinarska organizacija mora nenehno kontrolirati in nadzorovati sistem upravljanja · 
· Vsi podatki tega poglavja morajo biti pravilno dokumentirani, spravljeni in tudi objavljeni znotraj veterinarske organizacije.  
· Vsi podatki, ki so vezani na revizjo upravljalskih postopkov in procesov morajo biti dokumentirani, shranjeni in poznani znotraj organizacije. 
· Sestanki, na katerih razpravljamo o kvaliteti upravljanja morajo biti vnaprej planirani, z namenom ponovne kontrole in analize ter izboljšanja dela znotraj veterinarske organizacije, ob sodelovanju vseh zaposlenih. 
· Preventivne akcije, ki so posledice neusklajenega dela zaposlenih in uprave, morajo biti dobro planirane, definirane, uporabljene in zabeležene ter ponovno proučene v rednih časovnih intervalih.

4. DEFINICIJE 

Pristojni organ - je osrednja institucija v državi, ki je odgovorna za izpeljavo veterinarskih kontrol ali vsaka druga institucija, ki je na njo ta pravica prenešena.

Prilagoditev - dosledno izvajanje zakonskih zahtev

Stalno izboljševanje - stalne aktivnosti, ki jih izvajamo, da bi bili bolj sposobni izvrševati zakonske zahteve ter zahteve lastnih predpisov in aktov.

Korektivni postopki - postoki, ki so potrebni za odstranjevanje vzrokov in posledic neupoštevanja predpisov in lastnih predpisov.

Stranka - prejemnik servisa, storitve ali usluge

Zadovoljstvo stranke - presoja strankine stopnje zadovoljstva s storitvijo in zahtevami, ki jih je sama definirala.

Dokumentacija - vsi zapisi v kakršni koli obliki, ki opisujejo ali beležijo metode, vodenje ali rezultat aktivnosti.

Dokumentacijski sistem - sistem, ki omogoča uporabniku, da vnese podatke preko nekega dokumenta v takšni jasni in podrobni obliki, da jih lahko ponovno najde, analizira ali prouči. Sistem mora imeti tudi zaščito, da se le-ti ne bi izgubili ali spremenili.

Dobra veterinarska praksa - standard, ki omogoča, da bodo veterinarske storitve ponujene na vedno enak, dosleden način in jih opredeljuje in definira Kodeks, napisan in sprejet s strani FVE in Veterinarske zbornice.

Zainteresirana stranka - posameznik ali skupina, ki ima interes, da bi organizacija delovala dobro in uspešno.

Notranja kontrola - redno in občasno ocenjevanje uporabe in uspešnosti sistema nadzora kvalitete dela, ki vključuje tudi korektivne mehanizme in postopke, predvsem s strani neodvisnih članov veterinarske stroke odgovorne veterinarske organizacije.

Upravljanje - koordinirane aktivnosti za upravljanje organizacije ali oseb, ki upravljajo organizacijo.

Sistem upravljanja - sistem, ki odreja politiko, cilje in ustvarjanje organizacije.

Organizacija - skupina ljudi in sredstev, ki imajo neke skupne cilje, odgovornosti, skupno vodstvo in medsebojne odnose.

Organizacijska shema - načrt vseh nalog, odgovornosti in nadležnosti znotraj organizacije.

Osebje - kdor koli, ki je zaposlen v organizaciji.

Preudarna raba zdravil - nadzor nad uporabo, delovanjem in učinki medicinskih proizvodov.

Preventivna akcija - postopek, ki odstranjuje vzroke potencialnih nesoglasij ali neželjenih stranskih učinkov v smislu preprečevanja njihovega ponovnega pojava.

Procedura - določen način izvajanja postopkov.

Proces - Zbir medsebojno odvisnih postopkov, zaradi katerihn se spremeni končni rezultat.

Identifikacija procesov znotraj veterinarske organizacije omogoča vsem zaposlenim, da analizirajo svoje aktivnosti in njihove medsebojne vplive in s tem dokazujejo celovitost sistema.

Priročnik kvalitete - dokument , ki sloni na politiki kvalitetnega dela in opisuje sistem kvalitetnega dela organizacije in vsebuje vse standardne operativne postopke in protokole, delovna navodila in obrazce, ki jih opredeljuje klasifikacija.

Kvaliteta - stopnja, kjer opredeljene karakteristike zadovoljujejo podane zahteve.

Sistem kvalitetnega upravljanja - sistem upravljanja, ki vodi in kontrolira organizacijo v smislu uveljavljanja kvalitetnih storitev.

Politika kvalitete - vsesplošna namera ali usmeritev organizacije h kvaliteti in izražena z ukrepi upravljanja.

Predpisane zahteve - zahteva ali želja, ki je opredeljena z zakonskim predpisom ali dogovorom znotraj stroke.

Sledljivost - sposobnost slediti zgodovini dogodka.

Veterinarska organizacija - vsaka veterinarska organizacija , ki na katerm koli področju opravlja veterinarske storitve.

Veterinarski pregled - katerikoli veterinarski pregled, fizične ali administrativne narave, ki služi zaščiti javnega zdravja, zdravja ljudi ali živali.

Veterinarska praksa - skupek vseh objektov, infrastrukture, veterinarjev, pomožnega osebja in potrebne dokumentacije za delo. V dobri veterinarski praksi je to vsaka organizacija, ki opravlja veterinarske storitve.

Veterinar - lastnik diplome veterinarske fakultete ali drugega formalnega certifikata priznanega v državi , ki mu omogoča opravljanje veterinarskih storitev.

5. LITERATURA

1. ANAES (1999) Manual of accreditation of establishments of health, Anaes Paris 101 p 
2. AAHA (2002) American Animal Hospital Association, AAHA USA 116p 
3. BSAVA (1998) System of practical standards BSAVA 
4. ISO (2000) Qualitiy management of systems, Fundamentals and vocabulary, NF IN ISO 9000/2000 Standards, ISO Geneva 30 p 
5. ISO (2000) Quality management systems. Requirements. NF IN ISO 9001/2000 standards. ISO geneva 26 p 
6. ISO (2000) Quality Management systems. Guidelines for performance improvements. NF IN ISO 9004/2000 standards.ISO Geneva 59 p

nazaj na začetek