STANDARDNI VETERINARSKI POSTOPKI

EVTANAZIJA

Beseda evtanazija izvira iz grščine in pomeni dobra smrt. Evtanazija živali naj bi bila čim bolj humana, živali ne sme povzročati bolečine in trpljenja, sprejemljiva mora biti tudi za skrbnika živali.
 

Postopki veterinarja ob evtanaziji:

1. Za evtanazijo se lahko odločimo le

    * zaradi visoke starosti živali, ko ji normalne življenjske funkcije odpovedujejo in predstavlja opravljanje teh za žival in lastnika večjo   težavo,

   * ko je žival neozdravljiva bolna, da ji prikrajšamo trpljenje ob poškodbi ali v terminalni fazi bolezni in

   * pri živalih, ki povzročajo škodo, ki se je ne da preprečiti.
 

2. Pred začetkom postopka evtanazije mora lečeči veterinar opraviti pogovor z lastnikom živali in ji postopke razložiti.

3. Pred vbrizgavanjem sredstva za evtanazijo je potrebna predhodna sedacija pri vseh živalih!

4. Z evtanazijo pri živali povzročimo stanje neboleče nezavesti, sledi prenehanje dihanja, nato bitje srca in smrt.

5. Priporočljiva je intravenska aplikacija sredstva za evtanazijo.

6. Pri mačkah, pasjih in mačjih mladičih lahko sredstvo za evtanazijo apliciramo intraperitonealno.

7. Pri agresivnih živalih je priporočljiva uporaba nagobčnika ali drugega dopustnega sredstva prisile.

8. Intrakardialno aplikacijo sredstva za evtanazijo vedno izvajamo na nezavestni živali, ker je lahko drugače postopek boleč za žival.       Stanje zavesti ugotavljamo s palpebralnim refleksom ali ugotavljanjem globoke občutljivosti.

9. Po končani evtanaziji vedno preverimo odsotnost vitalnih funkcij in šele potem prepustimo žival lastniku.

STANDARDNI OPERATIVNI POSTOPEK - 1/2001

CEPLJENJE PSOV IN MAČK

Cepljenje psov in mačk (v nadaljevanju: živali) izvajajo doktorji veterinarske medicine (v nadaljevanju:   veterinarji), ki izpolnjujejo vse zakonske in druge pogoje za opravljanje veterinarske dejavnosti. Če cepljenje živali izvaja po pooblastilu veterinarja tehnično osebje ambulante, veterinar nosi polno odgovornost, ki izhaja iz takega načina dela.

 

Pri vseh živalih, ki bodo cepljene, je potrebno opraviti klinični pregled. Klinični pregled se opravi z namenom ugotovitve prisotnosti morebitnih bolezni (kužne, parazitarne, alimentarne), ki bi posledično lahko povzročile nezadosten imunski odziv in s tem preprečila popolno zaščito živali pred cepnimi boleznimi.

 

Standardni klinični pregled živali obsega:

opazovanje prihoda živali v ambulanto (ali na cepno mesto) in njena interakcija z okoljem ambulante in zaposlenimi

 

- opazovanje interakcije živali z lastnikom

- opazovanje gibanja in obnašanja živali

- anamneza lastnika (podatki o trenutnem zdravstvenem stanju živali in zdravstvenem stanju v zadnjih 3-6 mesecih)

- opazovanje rejnega stanja živali

- pregled dlake

- pregled kože

- pregled vidnih sluznic

- pregled izcedkov iz naravnih odprtin

- merjenje telesne temperature

- druge klinične preiskave, ki bi lahko potrdile ali ovrgle sum prisotnosti bolezni.

Veterinar se, glede na dane okoliščine, lahko prosto odloči o tem kakšen kliničen pregled bo opravil in za to svojo odločitev nosi polno odgovornost.

Živali se cepi na način, ki onemogoča prenos bolezni iz živali na žival in zagotavlja živalim čim manj post-cepnih reakcij - upoštevanje pravil asepse.

Cepljenje se opravi na način kot ga predpisuje proizvajalec cepiva, razen v primeru, če navodilo predpisuje postopke, ki niso združljivi s sodobno veterinarsko prakso.

 

Strokovna komisija Veterinarske zbornice Slovenije

 

Sprejeto v Zrečah, dne 11. januarja 2001